PRAVLJIČNE DELAVNICE – VRTEC TURNIŠČE, 5. DEL, 22. maj 2009
Piše: TEREZIJA VIDOVIČ
TUDI MI GRADIMO GNEZDO
Bil je lep dan in šli smo v gozd ter mimogrede opazovali štorklje. Štorkelj sicer nismo videli, smo pa v gozdu nabirali veje in gradili gnezdo in ugotavljali, kako to le štorklja zmore. Ni bilo lahko v začetku. Šibe so se res lomile. Otroci je ugotavljal, da se lomijo zato, ker so že suhe. Z dolgimi vejami je bilo težko urediti in sestaviti gnezdo, ker so preveč štrlele. Debele veje se niso obdržale na gnezdu, ker so se kotalile z gnezda.
Ponovno smo šli v gozd in poiskali še več vej. Pojavila so se spoznanja, da mora biti štrk vztrajen pri delu. Tako smo na tleh sestavili čudovito gnezdo.
Ampak je bilo majhno.
Jaz: Kaj mislite, bi lahko štorklja sedela v gnezdo?
Otrok: Ne, ne, to pa ne bo šlo, ker je velika. Stala bi lahko, za sedenje in valjenje pa potrebuje večji prostor.
Tako so začeli otroci širiti gnezdo. Mene je še nekaj zanimalo.
Jaz: Kakšno gnezdo želi zgraditi štrk štorklji?
Povedo, da trdno, močno, veliko in varno.
Jaz: Je to gnezdo varno?
Deček: Po moje ni, moralo bi biti poglobljeno.
Pohvalim ga za dober, strokoven izraz.
Jaz: Kako bi ga pa poglobili?
Deklica: Tako, da bi okoli še polagali veje, da bi bili robovi visoki.
Pa pravi ena deklica: Se spomnite, ko smo bili zadnjič na sprehodu, smo v gnezdu videli samo štorkljin kljun.
Otrok: Seveda, že vem, zato je bilo tako, ker je bilo gnezdo globoko in to pomeni, da je tudi varno.
Potem smo naredili varno gnezdo.
